<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75353"><dc:title>Trajnostni razvoj v cestnem tovornem prometu in odnos slovenskih avtoprevozniških podjetij do trajnostnega razvoja</dc:title><dc:creator>Grden,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Logistika</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj v cestnem prometu</dc:subject><dc:subject>transportna podjetja v Sloveniji</dc:subject><dc:subject>ukrepi za trajnostni razvoj prometa</dc:subject><dc:subject>državne subvencije</dc:subject><dc:description>V tej diplomski nalogi smo na trajnostni razvoj pogledali z vidika slovenskih transportnih podjetij. Da bi bralcu predstavili čim bolj celovit pregled, smo na začetku podali definicijo trajnostnega razvoja, opredelili cilje trajnostnega razvoja in zakonodajo, ki to ureja v Sloveniji. Ugotovili smo, da je najširše sprejeta definicija trajnostnega razvoja definicija, ki pravi, da gre pri trajnostnem razvoju za obliko razvoja ali napredka, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti ne da bi ogrožala prihodnje generacije pri zadovoljevanju njihovih potreb. Srb za izvajanje trajnostnega razvoja se na formalni ravni kaže predvsem v sprejemanju mednarodnih dokumentov, kot je na primer Agenda 2030 Organizacije združenih narodov, pa tudi v sprejemanju nove okoljske zakonodaje na ravni Evropske unije, ki je bila veliki meri v okviru Zakona o varstvu okolja implementirana tudi v slovensko pravo. V tej nalogi smo se osredotočili na trajnostni razvoj na področju cestnega prometa. Da bi izvedeli, kaj o trajnostnem razvoju menijo slovenska transportna podjetja, smo jih tako preko spletne ankete povprašali po njihovem delovanju na tem področju. O njihovi trajnostni ozaveščenosti smo dobili presenetljivo spodbudne informacije, vendar pa so spremembe v praksi kljub temu relativno redke, saj se podjetja bojijo, da bi pri uvajanju sprememb utrpela večjo finančno škodo. Sklenili smo, da bi bilo dobro, da bi podjetjem z željo po trajnostnem razvoju na tej točki v obliki finančne stimulacije naproti stopila država.</dc:description><dc:publisher>[U. Grden]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-21 21:11:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
