<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75446"><dc:title>Organizacija mreže lokacij avtomatskih eksternih defibrilatorjev na področju slovenije v povezavi z dispečersko službo zdravstva</dc:title><dc:creator>Andrejc,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štiglic,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjup,	Denis	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>uporaba AED</dc:subject><dc:subject>baza AED</dc:subject><dc:subject>dispečerska služba zdravstva</dc:subject><dc:subject>izvajanje prve in nujne medicinske pomoči.</dc:subject><dc:description>Uvod: Sodelovanje služb nujne medicinske pomoči in dispečerske službe zdravstva pripomore k boljšemu dostopnemu času enot nujne medicinske pomoči v primeru življenjsko ogrožajočih stanj pri pacientih. Z uvedbo mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev na področju Slovenije pa je omogočen tudi pregled dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v trenutku srčnega zastoja in uporaba le-tega.
Metode: Za teoretična izhodišča magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze COBISS, EBSCOhost, EBSCOebook, Cinahl, SAGE in ScienceDirect. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. 
Rezultati: Analiza raziskovalnega vzorca je potekala na primarnem področju mobilnih enot nujne medicinske pomoči Ljubljana, ki jih upravlja Dispečerski center zdravstva Ljubljana, in je vključevala 154 telefonskih posnetkov srčnih zastojev. V analizi podatkov smo odkrili, da je bilo največ srčnih zastojev v starostnem obdobju od 61 do 70 let. V 16 primerih so kličoči uporabil avtomatski zunanji defibrilator, kar pomeni 84,2 %, in samo v 3 primerih ga niso uporabili, kar pomeni, da ga niso uporabili v 15,8 % primerov. Od 154 srčnih zastojev je bilo v 130 primerih (84,4 %) izvedeno izvajanje TPO po navodilih zdravstvenega dispečerja.
Sklep: Ugotavljamo, da so v 16 primerih (84 %) srčnih zastojev kličoči uporabili avtomatski zunanji defibrilator in samo v 3 primerih srčnih zastojev le-ta ni bil uporabljen, čeprav so kličoči vedeli, kje ga najdejo in da ga lahko uporabijo. Rezultati so dobri in verjamemo, da s kakovostno mrežo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev lahko zgoraj omenjen odstotek še povišamo.</dc:description><dc:publisher>[M. Andrejc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2019-11-15 08:33:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75446</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
