<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75511"><dc:title>Zdravstvena nega otroka s Turnerjevim sindromom</dc:title><dc:creator>Kolar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bigec,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Deklice</dc:subject><dc:subject>kromosomopatija</dc:subject><dc:subject>rastni hormon</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:subject>vpliv TS na družino.</dc:subject><dc:description>Turnerjev sindrom (TS) je kromosomopatija, pri čemer en kromosom X delno ali v celoti manjka, zato je vseh kromosomov samo 45 namesto običajnih 46. Jajčniki deklic brez drugega kromosoma X ne delujejo normalno, zato ne proizvajajo hormonov, ki so potrebni za normalno rast in spolni razvoj. Namen zaključnega dela je predstaviti življenje 14 letne deklice s TS. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, namenjenega staršem deklice s TS in je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima TS velik vpliv tako na vsakdanja opravila obolele deklice, kot tudi na celotno družino. Menimo, da največji oviri pri TS predstavljata nizka rast in neplodnost, vendar se lahko oboje uspešno regulira tako z uporabo rastnega hormona, ki pripomore k višji rasti, kot tudi nove tehnike umetne oploditve z darovanjem jajčnih celic, ki povečujejo možnost spočetja pri osebah z mozaicizmom.</dc:description><dc:publisher>[M. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-28 11:46:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75511</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>