Razvoj, vloga in pomen kljunaste flavtePaternost Žužek, Suzana (Avtor) Kobal, Cveto (Mentor) kljunasta flavtaansambelrazpraveučbenikivirtuoziKljunasta flavta se je v Evropi pojavila v srednjem veku. Skozi srednji vek, renesanso in barok je bila pomemben del glasbenega dogajanja ob slovesnih priložnostih v mestih in na dvoru ter družabnega udejstvovanja posameznika v vsakdanjem življenju. O njej so v renesančnih razpravah pisali glasbeni teoretiki S. Virdung, M. Agricola, M. Praetorius in S. Ganassi. Bogata amaterska dejavnost v baroku je spodbudila nastanek prvih učbenikov za kljunasto flavto. Za potrebe živahne koncertne dejavnosti in odličnih virtuozov na kljunasti flavti so nastajala pomembna dela znanih skladateljev: G. Ph. Telemanna, G. F. Händla, J. S. Bacha, A. Vivaldija in drugih. Ob koncu prve polovice 18. stoletja je priljubljenost kljunasti flavti začela padati. Za skoraj 150 let je utonila v pozabo. V začetku 20. stoletja so glasbeniki A. Dolmetsch, E. Hunt, W. Gurlitt, G. Scheck in H. Riemann z raziskavami na področju stare glasbe kljunasto flavto ponovno obudili. Z virtuozi na kljunasti flavti, kot so bili K. Otten, F. Brüggen in M. Vetter v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, in njihovimi interpretacijami historičnih in sodobnih del, je kljunasta flavta ponovno zasedla mesto, ki ga je nekoč v zgodovini že imela.[S. Paternost Žužek]20192019-12-03 22:00:12Magistrsko delo/naloga75551sl