<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75576"><dc:title>Upravljanje raznolikosti zaposlenih v multikulturnem delovnem okolju</dc:title><dc:creator>Vujković,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šprajc,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>generacija otrok blaginje ali povojna generacija</dc:subject><dc:subject>generacija X</dc:subject><dc:subject>generacija Y</dc:subject><dc:subject>kulturna raznolikost</dc:subject><dc:subject>generacijske razlike</dc:subject><dc:subject>učinkovito upravljanje raznolikosti.</dc:subject><dc:description>Prvič v zgodovini sodobne delovne sile zaposleni iz različnih generacij sodelujejo z ljudmi, ki so tako mladi kot njihovi otroci in stari kor njihovi starši. Vsaka generacija delavcev ima edinstvena pričakovanja, izkušnje, generacijsko zgodovino, življenjski slog in vrednote, ki pa brez medgeneracijskega sodelovanja ne dosežejo popolnega učinka. Okolje, v katerem posamezniki določene generacije odraščajo vpliva na njihov pogled na svet, njihova pričakovanja in vedenjske norme ter posledično na to, kako posameznik kategorizira in si razlaga vedenje drugih. Družina je prvo okolje, v katerem se posameznik razvija in začne sodelovati z drugimi. Rečemo lahko, da so starši prvi, ki otroku prenesejo vrednote. Ko so otroci še zelo zelo mladi, je edina potrditev, ki jo potrebujejo, potrditev staršev. V obdobju odraščanja pa pride do tranzicije, ko otrok potrebuje potrditev sovrstnikov, torej novega okolja oziroma družbe. Vsak zaposleni ni edinstven zgolj zaradi svojih spretnosti, izobrazbe, potreb, vrednot in pričakovanj, ampak tudi zaradi svoje starosti ter znanja. Današnji trg delovne sile je sestavljen iz zaposlenih, ki pripadajo generaciji otrok blaginje ali povojni generaciji, generaciji X in generaciji Y. Ti zaposleni se na današnjih delovnih mestih gibljejo skupaj iz ene življenjske faze v drugo. Generacija otrok blaginje ali povojna generacija velja za vodstveno skupino na trgu delovne sile; za prihodnost trga velja generacija Y, medtem ko generacija X kljub svoji majhnosti predstavlja trden most med njima.

Obstajajo trije cilji raziskave magistrskega dela. Prvi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter generacije Y trenutno rajši iščejo zaposlitve v multikulturnih organizacijah v tujini. Drugi je ugotoviti, ali pripadniki generacije X ter Y veliko rajši delajo v okoljih, kjer so večinoma zaposleni tujci kot pripadniki generacije otrok blaginje ali povojne generacije. Zadnji pa je poiskati odgovor na to, kako so vse tri generacije med seboj povezane na področjih osredotočenosti na delo, samoobčudovanja ter sodelovanja. 
Teoretični del magistrskega dela je bil sestavljen iz študij upravljanja raznolikosti in upravljanja s človeškimi viri s poudarkom na generacijskih skupinah. Informacije so bile zbrane iz literature, knjig, člankov, zapiskov s predavanj in internetnih virov. V praksi so bili primarni podatki te raziskave pridobljeni z uporabo anketnega vprašalnika.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-10 12:03:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75576</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
