<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75686"><dc:title>Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika</dc:title><dc:creator>Ribnikar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje ritma</dc:subject><dc:subject>zdravstveni reševalec</dc:subject><dc:subject>nujna medicinska pomoč</dc:subject><dc:subject>nujni ukrepi</dc:subject><dc:subject>oživljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. 
Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. 
Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. 
Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.</dc:description><dc:publisher>[Š. Ribnikar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-15 13:10:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
