<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=75822"><dc:title>Poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem na urgenci in kardiološkem oddelku</dc:title><dc:creator>Brezočnik,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strnad,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kmetec,	Sergej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Akutno srčno popuščanje</dc:subject><dc:subject>kronično srčno popuščanje</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>zaznane ovire</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom. 

Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019.
Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p&lt;0,05).
Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.</dc:description><dc:publisher>[I. Brezočnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-12 22:33:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75822</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>