<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76099"><dc:title>Vojaška profesija, profesionalizacija in profesionalizem v Slovenski vojski</dc:title><dc:creator>Garb,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tominc,	Bernarda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vojaška profesija</dc:subject><dc:subject>vojaški profesionalizem</dc:subject><dc:subject>profesionalizacija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>Slovenska vojska</dc:subject><dc:description>Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati procese profesionalizacije v Slovenski vojski in oceniti posamezne elemente profesionalizma skozi teoretično prizmo.Metode:Prispevek  prinaša  pregled  proučevanja  in  konceptov  vojaške  profesije in  profesionalizma  ter  analizo  Slovenske  vojske  skozi  ključne  elemente profesionalizma,  kot  so  pridobivanje  znanj  ter  izkazovanje  in  prenašanje  znanj  (publikacije),  etika,  odnos  do  uporabnikov  oziroma  civilno-vojaški  odnosi  in organiziranost v profesionalna združenja. Prispevek je izdelan na osnovi pregleda literature ter študije primera.Ugotovitve:Vojaška   profesija   naj   bi   sodila   med   najbolj   znane   in   tradicionalne   profesije,  čeprav  ji  nekateri  avtorji  zaradi  nedoseganja  nekaterih  standardov profesionalizma  (npr.  popolne  profesionalne  avtonomije)  ta  status  oporekajo. Teorije  profesionalizma  so  se  razvile  od  identificiranja  specifičnih  značilnosti profesij  do  širšega  razumevanja  v  smislu  višjih  standardov  dela  in  obnašanja članov poklicnih struktur. Skleniti je mogoče, da se v Sloveniji pojem profesionalna vojska še vedno pogosto uporablja kot sinonim za poklicno vojsko, profesionalni standardi dela in obnašanja v Slovenski vojski pa se razumejo kot cilj za celotno institucijo in ne le za častniški zbor.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejitve prispevka izhajajo iz dejstva, da ni opravljene aktualne strukturirane raziskave,  na  podlagi  katere  bi  lahko  spremljali  spremembe.  Zadnje  obsežne empirične raziskave so bile narejene konec prejšnjega stoletja, večina aktualnih raziskovalnih rezultatov, predstavljenih v prispevku, je pridobljena iz zaključnih del študentov nekaterih študijskih programov.Praktična uporabnost: Članek  prispeva  k  razumevanju  pojma  profesionalizacije  in  procesa profesionalizacije  Slovenske  vojske.  Ugotovitve  so  lahko  koristne  tako  za oblikovalce politik kot tudi za odločevalce, prispevek pa je namenjen tudi širši strokovni javnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:Pomen prispevka je v prikazu obstoječega stanja profesionalizacije Slovenske vojske.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-04-16 08:12:43</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>76099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>