Doživljanje staršev ob samouničevalnem vedenju njihovega otrokaIvanjšič, Sanja (Avtor) Cugmas, Zlatka (Mentor) Staršiotrocisamouničevalno vedenjeobčutjapomoč.V magistrskem delu sem preučevala področje samouničevalnega vedenja pri otrocih. Delo vsebuje različne opredelitve samouničevalnega vedenja na splošno. V teoretičnem delu so podrobneje opisani vzroki za tovrstno vedenje, vloga staršev ob tovrstnem vedenju, vplivi na bližnje, odzivi in razumevanje staršev ter napotki glede iskanja pomoči. V empiričnem delu je predstavljena analiza podatkov in njihova interpretacija. Izpostavljena so najpogostejša samouničevalna vedenja pri otrocih, razlike v vrstah in trajanju tovrstnega vedenja, občutja staršev in njihovi odzivi glede na starost otroka, ko se je vedenje pojavilo, spol in izobrazbo staršev. Ugotavljali smo tudi, komu ali čemu starši pripisujejo vzrok za samouničevalno vedenje. Podatke sem pridobila s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da je najpogostejše samouničevalno vedenje med otroci samopoškodbeno vedenje. Ob soočanju s tovrstnim vedenjem otroka se starši najpogosteje spopadajo z občutkom strahu in nemoči. Po seznanjenju s samouničevalnim vedenjem pogosto povečajo svoj nadzor nad otroci. Vrste in trajanje otrokovih samouničevalnih vedenj, občutja staršev in njihovi odzivi na tovrstno vedenje otroka so povezani s starostjo otroka, spolom staršev in njihovo izobrazbo. Med materami in očeti ne prihaja do razlik glede na to, katerim dejavnikom za samouničevalno vedenje pripisujejo večji pomen.[S. Ivanjšič]20202020-05-06 23:40:44Magistrsko delo/naloga76287sl