<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76352"><dc:title>Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi</dc:title><dc:creator>Lipovec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klanjšek,	Rudi	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tradicionalizem</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>glasbeni okus</dc:subject><dc:subject>narodno-zabavna glasba</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrskega dela z naslovom Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi je bil ugotoviti, kakšne so razlike med mladimi v poslušanju narodno-zabavne glasbe ob vplivu naslednjih dejavnikov: raven tradicionalizma, religioznosti, družinskih vrednot, enakopravnosti in delitvi vlog med spoloma in v odnosu do homoseksualnosti ter izobrazbe staršev in kraja bivanja. V teoretičnem delu smo opredelili in obravnavali naslednje koncepte: mladost, kulturo, glasbeni okus, tradicionalizem, glasbo in narodno-zabavna glasbo. Empirični del sestavlja empirično testiranje štirih hipotez (podatki so bili pridobljeni preko anketne metode z neslučajnostnim vzorcem. Sodelovalo je 172 oseb, od tega je bilo 132 oseb ženskega spola ter 40 oseb moškega spola, od katerih je največji delež respondentov spadalo v starostno skupino od 26 do 29 let). Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da na poslušanje narodno-zabavne glasbe vplivajo naslednji dejavniki: raven tradicionalizma (delno), izobrazba matere, kraj bivanja in izpostavljenost tovrstni glasbi v otroštvu.</dc:description><dc:publisher>[T. Lipovec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-12 21:27:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76352</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
