<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76401"><dc:title>Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok</dc:title><dc:creator>Fužir,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muhič,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vpliv okolja</dc:subject><dc:subject>mestno okolje</dc:subject><dc:subject>podeželsko okolje</dc:subject><dc:subject>motorične sposobnosti</dc:subject><dc:subject>razvoj otroka</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga z naslovom Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, to so: dednost, okolje in lastna dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Med seboj smo primerjali mestno in podeželsko okolje. Za pridobivanje podatkov o motoričnem statusu otrok smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Merski instrument predstavlja štirinajst motoričnih testov, ki so bili razdeljeni na informacijsko in energijsko komponento gibanja. Raziskovalni vzorec je neslučajnosten iz konkretne populacije mestnih in podeželskih otrok. Na podlagi rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da imajo otroci s podeželja boljšo motorično učinkovitost kot otroci iz mesta. Otroci s podeželja so dosegli boljše rezultate v informacijskem delu motoričnega statusa, otroci iz mesta pa v energijskem delu motoričnega statusa. Za vse tri ugotovitve velja, da razlika med skupinama ni statistično značilna (P &gt; 0,05).</dc:description><dc:publisher>[J. Fužir]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-19 19:33:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
