<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76420"><dc:title>Slovenska podjetja in izzivi transformiranja poslovanja</dc:title><dc:creator>Bradač Hojnik,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širec,	Karin	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Rebernik,	Miroslav	(Urednik)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>podjetje</dc:subject><dc:subject>poslovanje podjetja</dc:subject><dc:subject>uspešnost poslovanja</dc:subject><dc:description>V prvem poglavju monografije smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2018 ter primerjali ključne podatke za leto 2017 oziroma 2016 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva. Naslednji poglavji monografije sta povezani s transformacijo poslovanja podjetij, izkoriščanje druge priložnosti in krožno gospodarstvo. V poglavju o drugi priložnosti smo proučevali pravne, družbene in individualne vidike tega koncepta. Primerjalna analiza je pokazala, da je treba v EU vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo harmoniziral izbrana področja insolvenčnega prava. V poglavju o krožnem gospodarstvu smo ugotovili, da je Slovenija krožno gospodarstvo postavila v središče svojih strateških razvojnih dokumentov. To pomeni, da bo vzpostavljanje krožnega gospodarstva osrednja točka razvoja v prihodnjem desetletju. Slovenija pri doseganju krožnosti v primerjavi z EU zelo dobro obvladuje predvsem začetne razvojne ravni krožnosti, ne pa tudi še bolj razvitih, kompleksnejših razvojnih stopenj oziroma vidikov.</dc:description><dc:publisher>Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-21 12:18:25</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>76420</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>