<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76520"><dc:title>Vplivi 6 - tedenskega osnovnega pripravljalnega obdobja na anaerobni prag plavalcev</dc:title><dc:creator>Dover,	Vasja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipošek,	Silvester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject>anaerobni prag</dc:subject><dc:subject>laktat</dc:subject><dc:subject>ciklizacija</dc:subject><dc:description>Poglavitni cilj diplomske naloge je ugotovitev, za koliko lahko izboljšamo hitrost plavanja na anaerobnem pragu po 6-tedenskem osnovnem pripravljalnem obdobju. Hkrati je cilj tudi primerjava ostalih merjenih parametrov pred in po koncu pripravljalnega obdobja. Namen je pokazati, da so testiranja anaerobnega praga izjemno priročen in preprost pripomoček za oceno vzdržljivostnega profila plavalca.
Raziskava je primerjala rezultate testiranja anaerobnega praga po sistemu OBLA (onset of blood lactate accummulation) med prvim merjenjem 9.9.2019 in drugim 21.10.2019. Šest plavalcev, trije moški in tri ženske, je izvedlo testiranje dvakrat. Merjeni parametri so bili hitrost plavanja, koncentracija krvnega laktata, število zaveslajev, frekvenca zaveslajev in frekvenca srca. Za določitev anaerobnega praga po sistemu OBLA smo uporabili postopek 3x4x200 metrov kravl.
Ugotovili smo, da je kljub izboljšanju vseh merjenih parametrov nastala minimalna razlika v hitrosti plavanja na anaerobnem pragu. Zaključimo lahko, da je napredek po 6- tedenskem pripravljalnem obdobju očiten, vendar minimalen.</dc:description><dc:publisher>[V. Dover]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-04 19:45:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76520</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
