<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76535"><dc:title>Organizacijska in informacijska kultura v dimnikarskih podjetjih</dc:title><dc:creator>Zorman,	Aja Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedelko,	Zlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>informacije</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:description>Kultura ni le prispodoba oziroma metafora, kot je prispodoba za podjetje in njegovo kulturo lahko ledena gora. Ne moremo reči, da neko podjetje nima kulture ali da je brez kulture. Vsako podjetje ima kulturo, takšno ali drugačno. Kultura v resnici obstaja: gre za realen obstoj podjetja, ki je kultura. Sistemi in načini razmišljanja, občutki in čustva ljudi ter organizacije obstajajo. Če morda vrednote, ki v podjetju veljajo ali vedenjski vzorci zaposlenih nekega podjetja niso v skladu z našimi pričakovanji ali nas celo osebno prizadevajo, to ne pomeni, da je podjetje nekulturno.
Človeštvo dandanes vstopa v popolnoma novo informacijsko fazo svojega razvoja. V tem kontekstu raste tudi vloga informacijske kulture, ki je nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja. Zakaj je ta nova kultura drugačna? Oblikovana je pod vplivom kolektivne inteligence, ki se ukvarja s produktivno interakcijo informacijskih tokov z različnimi človeškimi skupnostmi. Razložimo jo lahko na tri načine: kot harmonično stanje posameznika, spretnega z uporabo družbeno pomembnih informacij; kot interakcijo med človeškimi sposobnostmi in okoliškim informacijskim poljem; kot stopnjo razvoja informacijskih tehnologij države, kot tudi njihovo skladnost z obstoječimi mednarodnimi standardi.
Informacija je znanje ali podatek, ki ima za podjetje določeno vrednost. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) definira, da so podatki v elektronski obliki tisti podatki, ki so oblikovani, shranjeni, poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način. Za podjetja je elektronska oblika informacij ključen pogoj za prehod v elektronsko poslovanje in delovanje na trgu v sodobnem mrežnem gospodarstvu. Informacijam težko določimo vrednost, saj ima lahko vrednost za podjetje s tem, da jim pomaga do večje produktivnosti, do boljšega marketinga, boljših finančnih odločitev, boljšega nadzora aktivnosti ali pomaga pri ravnanju z zaposlenimi. Določene informacije so strateškega pomena in so ključne za razvoj ter rast podjetja. 
V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti organizacijske in informacijske kulture ter informacijske varnosti. Ugotovili smo, da sta organizacijska in informacijska kultura med seboj močno povezani, saj ena brez druge ne zmoreta. Po opravljeni anketi in opazovanju delovanja podjetij, smo ugotovili, da so si dimnikarska podjetja med seboj zelo podobna. Organizacijska in informacijska kultura se ne razlikujeta bistveno med podjetji iz te stroke. Vsa podjetja, ki smo jih v magistrskem delu preučevali, dajejo velik poudarek tako organizacijski kot informacijski kulturi. V okviru organizacijske kulture stremijo k dobri organizaciji dela, hitri odzivnosti, skrbnemu in natančnemu vnašanju podatkov in zagotavljanje kvalitetnih storitev. V okviru informacijske kulture pa je za podjetja najbolj pomembna dostopnost do podatkov, shranjevanje teh podatkov in njihovo varovanje, ki mora biti izvedeno na zelo visoki ravni. To dosežejo z uporabniškimi računi, do katerih imajo dostop le zaposleni, vstopom v program z gesli in shranjevanjem podatkov na več različnih serverjih, ki so po navadi nameščeni na več različnih lokacijah.</dc:description><dc:publisher>[A. H. Zorman]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-05 19:35:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76535</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
