<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76785"><dc:title>Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksi</dc:title><dc:creator>Ošlaj,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar Reljić,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijačko,	Nino	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>klinična praksa</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>soočanje</dc:subject><dc:description>Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege.

V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26. 

V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90).  

Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.</dc:description><dc:publisher>[M. Ošlaj]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-06 21:36:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
