<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76786"><dc:title>Respirogram pri spontanem dihanju</dc:title><dc:creator>Marin,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Naji,	Husam Franjo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikl,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Monitor</dc:subject><dc:subject>telemetrija</dc:subject><dc:subject>dihanje</dc:subject><dc:subject>EKG</dc:subject><dc:subject>vitalne fukncije.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje. 
Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod. 
Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali.
Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.</dc:description><dc:publisher>[S. Marin]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-06 22:13:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
