<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76875"><dc:title>Vloga mladinskih vzgojnih programov pri omejevanju mladoletniške kriminalitete</dc:title><dc:creator>Paulič,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Vanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>mladoletniška kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>mladinske organizacije</dc:subject><dc:subject>omejevanje kriminalitete</dc:subject><dc:description>Mladoletniška kriminaliteta in njeno omejevanje predstavlja pomembno področje dela številnim institucijam, tako državnim kot nevladnim. Mladi predstavljajo posebno tarčno skupino omejevanja kriminalitete, ki se ji v zadnjem času posveča čedalje več pozornosti. Temeljni dokument predstavlja Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (»RePZK«, 2006). Že v tem dokumentu je zapisano sodelovanje oblasti z nevladnimi organizacijami. Natančneje je omejevanje mladoletniške kriminalitete opisano v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 (»ReNPPZK19–23«, 2019) ter Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (»ZJIMS«, 2010). 

V Republiki Sloveniji obstaja veliko različnih mladinskih (vzgojnih) organizacij, ki z udeleženci izvajajo najrazličnejše programe. Glavni cilj vzgojnega programa je ustvarjati okolje, v katerem se lahko vsak mladostnik razvije v avtonomnega posameznika, kar mu omogoča normalno vključevanje v družbo. Odklonsko ravnanje pri mladostnikih je lahko prvi indikator za razvoj v družbeno nezaželeno smer. Veliko programov  je namenjenih tudi omejevanju kriminalitete. V raziskavo je bilo zajetih 10 različnih organizacij, ki delujejo na območju Ljubljane. Vsebinsko so bile razdeljene v 4 skupine. Te so bile: verske, športne, kulturno-izobraževalne in skavtske. V teh organizacijah so bili udeležencem razdeljeni vprašalniki, s katerimi je bilo merjeno zadovoljstvo s programom, drugi dejavniki tveganja med mladimi, udeleževanje programa ter delinkventnost mladih. 
V raziskavi smo ugotovili, da med skupinami ni statistično značilnih razlik v delinkventnem vedenju njihovih članov v zadnjih 12 mesecih. Med posameznimi organizacijami pa te razlike so, in sicer med organizacijama Mladi zmaji in Društvom sokolske mladine. 

V raziskavi ni bilo mogoče potrditi, da višja ocena mladinskega programa s strani udeležencev prinaša boljše rezultate pri omejevanju mladoletniške kriminalitete, da so mladostniki, ki se pogosteje udeležujejo srečanj, manj delinkventni, in da so mladostniki, ki so v program vključeni dalj časa, manj delinkventni.</dc:description><dc:publisher>[D. Paulič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-22 16:34:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
