<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76906"><dc:title>Osebni omejevalni ukrepi</dc:title><dc:creator>Svetec,	Melani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>osebni omejevalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>pripor</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>Zakon o kazenskem postopku</dc:subject><dc:description>Osebni omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj posegajo v pravice in svoboščine domnevnih storilcev še preden jim je dokazana krivda. Zaradi tega morajo biti zgolj izjema in ne pravilo. V Zakonu o kazenskem postopku so opredeljeni v XVII. poglavju z naslovom Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To je tudi njihov primarni namen, saj se jih odredi ravno s tem namenom, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka in odpravi nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo postopka ali varnost ljudi. Nadalje se osebni omejevalni ukrepi delijo na prisilne in prepovedne, glede na prevladujočo vsebino. Pod prisilne ukrepe tako spadajo obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, javljanje na policijski postaji, varščina, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, hišni pripor in pripor. Med prepovedne ukrepe pa štejemo odvzem potne listine, začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasna prepoved opravljanja določnega dela. Ukrepi se razlikujejo glede na intenzivnost, zato je potrebno upoštevati, da se ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Prav tako se ukrepi odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Ukrep, ki brez dvoma najgloblje posega v svoboščine in pravice je pripor. V diplomski nalogi so tako podrobneje predstavljeni vsi osebni omejevalni ukrepi, pogoji za njihovo uporabo, postopek odločanja o njih in njihova zakonska ureditev. Med drugim je analizirana tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93, s katero je sodišče podalo temeljni pogled na omejevalne ukrepe in je nosilna odločba za področje pripora. V diplomskem delu smo med drugim ugotovili, da so osebni omejevalni ukrepi urejeni nesistemsko in netransparentno, kar predstavlja nevarnost pretiranih posegov države v pravice posameznika.</dc:description><dc:publisher>[M. Svetec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-28 12:29:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
