<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=76911"><dc:title>Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo</dc:title><dc:creator>Koštomaj,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Viher,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šenica,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroštvo</dc:subject><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>osebnostna motnja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>pristop</dc:subject><dc:description>Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih.
Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. 
Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.</dc:description><dc:publisher>[K. Koštomaj]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-28 15:51:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
