<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77075"><dc:title>Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White</dc:title><dc:creator>Duh,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marčun Varda,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Wolff-Parkinson-White</dc:subject><dc:subject>ablacija</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti.
Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja.
Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog.
Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.</dc:description><dc:publisher>[M. Duh]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-14 17:15:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
