Vpliv v gojišče dodanih avksinov in tretiranja s temo na koreninjenje marelice v tkivni kulturiHorvat, Katja (Avtor) Šiško, Metka (Mentor) marelicamikropropagacijain vitrokoreninjenjeLeta 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede raziskali vpliv avksinov IBA in NAA ter vpliv teme na rast in razvoj korenin pri marelici (Prunus armeniaca L.) v in vitro razmerah. Uporabili smo poganjke marelice, ki so že rastli v tkivni kulturi. Kontrolno gojišče G0 ni vsebovalo avksinov. Gojišče G1 je vsebovalo 1 mg/l IBA, G2 2 mg/l IBA, G3 4 mg/l IBA, G4 0,2 mg/l NAA in G5 1 mg/l NAA. Za vsak tip gojišča smo pripravili 60 kozarčkov. Poganjke smo pustili na gojišču za koreninjenje tri tedne. Polovico kozarčkov (30) smo prekrili z alufolijo in jih po sedmih dneh odkrili (tema). Na kontrolnem gojišču je bil delež ukoreninjenja 9,1-odstoten. Najvišji delež (100 %) ukoreninjenja je bil na gojišču G1, ki je bilo izpostavljeno temi. Najnižji delež ukoreninjenja (11,5 %) pa je bil na gojišču G5 na svetlobi. Koncentracija avksina je statistično značilno vplivala na število korenin. Pri dodanem avksinu IBA je bilo povprečno število korenin 3,260, v temi pa 2,544. Pri dodanem avksinu NAA je bilo povprečno število korenin 0,452, v temi pa 1,095. Ugotovili smo tudi, da dodatek avksina NAA statistično značilno vpliva na pojavljanje kalusa, dodatek avksina IBA pa ne.20202020-08-17 11:03:36Diplomsko delo/naloga77099sl