<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77215"><dc:title>Postopek razlastitve v javnem interesu v Sloveniji in na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Božičević,	Josipa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razlastitev</dc:subject><dc:subject>odškodnina</dc:subject><dc:subject>razlastitveni upravičenec</dc:subject><dc:subject>razlastitveni zavezanec</dc:subject><dc:subject>prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je opisati razlike med slovensko in hrvaško zakonodajo v primeru prostorskega načrtovanja,ki je ozko povezano z razlastitvijo, določiti najpogostejše napake pri določanju odškodnin in pokazati na pomanjkljivosti ocenjevanja vrednosti v razlastitvenih postopkih, ker v Sloveniji ne obstaja enotna metodologija, ki bi urejala določanje odškodnin za primere razlastitve. Ker je razlastitev zelo občutljiva zadeva, je treba vztrajati pri tem, da so zadovoljne vse stranke v postopku. Naredili smo analizo cenitvenega poročila in podali par primerov določanja odškodnin v praksi, iz katerih je bilo razvidno, da se bo v prihodnosti moralo nekaj spremeniti glede zakonodaje in samega sistema ocenjevanja vrednosti v primeru razlastitve. Ugotovili smo, da je skozi zgodovino razlastitve prišlo do številnih napak v oceni odškodnin za razlaščeno nepremično, in predlagali, da se na podlagi izkušenj strokovnjakov naredi izboljšava veljavnih zakonov in metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin v primeru razlastitve.</dc:description><dc:publisher>[J. Božičević]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-21 17:53:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
