<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77224"><dc:title>Blockchain kot oblika varovanja pred kriminaliteto zoper kulturno dediščino</dc:title><dc:creator>Markež,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>varovanje</dc:subject><dc:subject>Blockchain</dc:subject><dc:subject>ISIS</dc:subject><dc:description>Z vzponom teroristične skupine ISIS na bližnjem vzhodu, se je razširil problem uničevanja, plenjenja in ilegalne trgovine s predmeti kulturne dediščine. Zaradi lahko dostopnih arheoloških najdišč in lahke odstranitve predmetov iz kulturno bogatih območji ter zaradi letalskih napadov na naftno infrastrukturo, je ISIS svojo odvisnost in vključenost v trg s starinami, še povečal. Skupina je sprva svoje trgovanje vzdrževala preko družbenih omrežij, z razvojem visoko napredne tehnologije pa so se njihove dejavnosti pomaknile na temni splet, kjer so transakcije s pomočjo kriptovalut anonimne in neizsledljive.
S kvalitativno deskriptivno metodo analize pisnih virov smo pregledali domačo in tujo literaturo ter zakonodajo, s pomočjo katere smo oblikovali teoretična izhodišča. Proučili in analizirali smo kriminaliteto zoper kulturno dediščino na Bližnjem vzhodu, ki predstavlja problem od sirske državljanske vojne leta 2011. Prišli smo do zaključkov, da se je večina nelegalnih aktivnosti terorističnih skupin pomaknila na temni splet, kjer problem pri preiskovanju predstavlja predvsem anonimnost transakcij in kibernetskih dejavnosti, ki pripomore k lažji izmenjavi sredstev. ISIS-ovo plenjenje in trgovanje s predmeti kulturne dediščine sta se iz oportunističnih dejanj razvila v organizirano transnacionalno kriminaliteto za financiranje terorističnih dejavnosti, kar dokazuje tudi ustanovitev posebne službe za nadziranje antikvitet, znotraj nje pa tudi poseben oddelek za nadzor izkopavanja ropanja in prodaje predmetov kulturne dediščine. S pomočjo primerjalne metode smo analizirali tri različne pristope k varovanju kulturne dediščine, forenzično arheometrijo, označevanje predmetov z DNA in tehnologijo Blockchain. Pristope k varovanju smo interpretirali kot dobre, sprejemljive ali slabe.
Ker Blockchain tehnologija ponuja možnost oblikovanja omrežja, kjer se transakcije in prenosi varno beležijo v porazdeljeni knjigi, jo smatramo kot trenutno najboljši pristop k varovanju kulturne dediščine, zato je nujno, da umetniška skupnost sprejme Blockchain kot nov sistem beleženja izvornosti starin, da bi odpravila trenutno nestabilnost dokumentacije ali provenience, ki jo je mogoče izgubiti ali uničiti.</dc:description><dc:publisher>[V. Markež]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-22 14:36:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77224</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>