<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77240"><dc:title>Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese</dc:title><dc:creator>Škrinjar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pažek,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>pridelava</dc:subject><dc:subject>sladkorna pesa</dc:subject><dc:subject>anketni vprašalnik</dc:subject><dc:subject>SWOT-analiza</dc:subject><dc:description>V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-24 09:46:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77240</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
