Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.Nikić, Larisa (Avtor) Zdolšek, Daniel (Mentor) Zunanji revizorrevizija računovodskih izkazovrevizorjevo poročanjerevizorjevo komuniciranjepravila revidiranjaV delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone. Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja. Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju. Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti. Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev.[L. Nikić]20202020-08-27 09:28:23Delo diplomskega projekta/projektno delo77331sl