<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77488"><dc:title>Pametne prevleke za zaščito konstrukcijskih materialov</dc:title><dc:creator>Copot,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fuchs-Godec,	Regina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>korozija</dc:subject><dc:subject>protikorozijska zaščita</dc:subject><dc:subject>pametne prevleke</dc:subject><dc:subject>inhibicijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>inkapsuliran inhibitor</dc:subject><dc:description>Korozija povzroča degradacijo kovinskih materialov, ki so v stiku s tekočino ali plinom. Sam proces se pospeši z izpostavitvijo visokim temperaturam, kislinam in solem. Posledično se spremenijo lastnosti materiala in nastaja škoda pri samem tehnološkem procesu. Da bi korozijo upočasnili, uporabljamo različna inhibitorna sredstva, ki so lahko organske ali anorganske narave.

Diplomsko delo prikazuje študijo pametnih prevlek kot zaščito pred korozijskimi procesi na kovinski površini. Prevleka vsebuje inkapsuliran inhibitor, ki se sprosti, ko se nahaja v agresivnem okolju. Njegovo delovanje lahko zapolni poškodbe na prevleki, ki nastanejo ob fizični poškodbi, ob spremembi pH na medfazni površini med prevleko in korozivnim medijem ter podobnim. Ovojnica kapsule se ob tem predre, sprošča se inhibitor, ki se običajno adsorbira na površino in na tak način nudi dodatno zaščito pred korozijo.

Uporabili smo vzorce iz aluminijeve zlitine tipa EN AW 6451 in jih predhodno obdelali tako, da je bila oprijemljivost prevleke iz epoksidne smole z inkapsuliranimi delci inhibitorja čim večja. Zaščitni sloj smo nanesli z metodo 'spin coatinga', ki ustvari enakomerno tanek sloj zaščitne prevleke na površini preiskovanega vzorca. Testirane prevleke so vsebovale tri različne koncentracije inkapsuliranih delcev inhibitorja. Največjo inhibicijsko učinkovitost je imela 'pametna prevleka' z najvišjim utežnim odstotkom inkapsuliranih delcev, ki so vsebovali  kationski surfaktant. Za korozivni medij smo uporabili vodno raztopino natrijevega klorida z dvema različnima koncentracijama (3,5 % in 0,1 mol/L). Meritve smo izvedli na vzorcih po 30-minutni stabilizaciji v raztopini na mirovnem potencialu in po 48 urni predhodni izpostavitvi korozivnemu okolju. V posameznih  primerih smo dosegli  tudi najvišjo možno vrednost inhibicijske učinkovitosti in sicer  = 99 % - 100 % .</dc:description><dc:publisher>[A. Copot]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-01 14:08:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77488</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
