<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77531"><dc:title>Pogled potrošnika na ekološko pridelano hrano in gensko spremenjene organizme</dc:title><dc:creator>Leban,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološko pridelana hrana</dc:subject><dc:subject>gensko spremenjeni organizmi</dc:subject><dc:subject>obnašanje potrošnikov</dc:subject><dc:subject>zdrava hrana</dc:subject><dc:description>Živimo v obdobju informacij, ki se pretakajo na različne načine, obdobju, ko vsak posameznik želi najboljše za svoje zdravje. Zaradi lažjega dostopa do informacij smo vedno bolj informirani o načinih za zagotavljanje boljše kakovosti življenja, posledično se je zgodil veliki preobrat, tako da so ljudje vedno bolj zainteresirani glede kakovosti in izvora živil. S pojavom ekološkega kmetijstva so potrošniki razvili velike simpatije do te vrste prehrane. Ljudje želijo poznati izvor in želijo kvalitetna živila, hkrati pa je vedno večji odpor do gensko spremenjene hrane. Težko trdimo zakaj, ampak v našem okolju so taka živila na zelo slabem glasu. Mogoče zgolj kot posledica dejstva, da česar ne razumemo, tudi ne moremo sprejeti. Ko primerjamo Evropo in Združene države Amerike, spoznamo, da sta kultura ljudi in odnos do prehrane popolnoma različna. Evropska unija podpira manjše ekološke kmetije, težko sprejema novosti na področju gensko spremenjene hrane, medtem pa je v Združenih državah Amerike pristop do kmetovanja drugačen, predvsem se kmetijstvo odvija na zelo velikih površinah in omogoča zelo veliko samooskrbo.
Potrošnik je pomembna gonilna sila, ki odločujoče vpliva na razvoj celotne prehrambne industrije in s svojimi nakupovalnimi navadami usmerja razvoj trga in posledično vpliva na odločitve, kakšne izdelke bodo gojili pridelovalci. Pomembno je razlikovati med pridelavo hrane za trge, kjer je kupna moč visoka, in pridelavo hrane, ki omogoča preživetje svetovnemu prebivalstvu. Za zadovoljevanje povpraševanja po obeh oblikah pridelave hrane imata ekološko pridobljena hrana in gensko spremenjena hrana svoje prednosti in slabosti.
Brez teoretičnega znanja ni osnov za nadaljnje raziskovanje, zato je najprej pojasnjeno, kaj je ekološko pridelana hrana in kaj so gensko spremenjena živila. Uporabljena metoda je preučevanje tuje in slovenske literature, da dobimo širšo sliko ekološkega kmetovanja in proizvodnje genetsko spremenjenih organizmov. Analizirani in opisani bodo relevantni pojmi in instituti. Kako taka živila prepoznati v trgovini, kakšne so njihove prednosti in slabosti. Uporabljena bo komparativna metoda, tako da bodo primerjane lastnosti ekološke pridelave hrane in pridelave hrane s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. Z izvedbo ankete in statistične obdelave pridobljenih podatkov bo odgovorjeno na raziskovalna vprašanja. Interes je glede povezave med prihodki in nakupovalnimi navadami potrošnikov, specifično glede tega, ali potrošniki z nizkimi prihodki dejansko kupujejo ekološka živila ter zakaj imajo ljudje odpor do gensko spremenjene hrane. Ugotavljano bo, ali je gensko spremenjena hrana manj kakovostna od ekološke pridelane hrane. S pomočjo navedb, citatov in uporabe izpiskov bodo ugotovitve dodatno argumentirane.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 16:44:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
