<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77632"><dc:title>Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah</dc:title><dc:creator>Babič,	Asja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prislan Mihelič,	Kaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrovec,	Branko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvene ustanove</dc:subject><dc:subject>prostori</dc:subject><dc:subject>varnostni standardi</dc:subject><dc:subject>prostorska zasnova</dc:subject><dc:subject>osebna varnost</dc:subject><dc:subject>akreditacija</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.</dc:description><dc:publisher>[A. Babič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-08 10:55:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77632</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
