<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77651"><dc:title>Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Mihael	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bekő,	Jani	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inflacija</dc:subject><dc:subject>evroobmočje</dc:subject><dc:subject>plače</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:description>Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.</dc:description><dc:publisher>[M. Kodrič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-08 16:48:12</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>77651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
