<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77744"><dc:title>Strukturni in vrednotni politični razcepi: analiza slovenskega volilnega telesa v letu 2017</dc:title><dc:creator>Zorko,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirbiš,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politični razcepi</dc:subject><dc:subject>dejavniki volilne izbire</dc:subject><dc:subject>socialna struktura</dc:subject><dc:subject>vrednote</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti politične razcepe v okviru analize strukturnih in vrednotnih dejavnikov, ki so povezani z izkazovanjem podpore političnim strankam v Sloveniji. V raziskavi smo izvedli sekundarno analizo podatkovne baze Evropske raziskave vrednot (EVS, 2017) na vzorcu slovenske populacije, ki je izkazovala volilne preference (n= 548). Izkazalo se je, da se slovensko volilno telo v večji meri odloča na podlagi vrednot kot pa na podlagi socialnostrukturnega ozadja. Najmočnejši strukturni dejavniki volilne izbire so verska pripadnost, starost, izobrazba in spol. Verska pripadnost je povezana s podporo NSi in SDS, ateizem pa s podporo Levici. Višja starost je povezana s podporo DeSUS, izobrazba s podporo Levici in moški spol s podporo SMC. Najmočnejši vrednotni dejavniki volilne izbire so avtoritarno-libertarne vrednote, sekularno-religiozne vrednote, imigracijske orientacije in okoljske vrednote. Libertarnost je povezana s podporo Levici in SD, medtem ko je avtoritarnost povezana s podporo NSi in SDS. Religioznost je povezana s podporo NSi, sekularnost pa s podporo Levici. Pozitiven odnos do priseljevanja je povezan s podporo Levici, negativen pa s podporo DeSUS in SDS. Pozitiven odnos do okolja je povezan s podporo Levici in SD. Na podlagi rezultatov sklenemo, da so politični razcepi med slovenskim volilnim telesom zelo podobni tistim v zahodnoevropskih državah, a hkrati ohranjajo tudi nekaj posebnosti, ki se sicer zaznavajo v postkomunističnih družbah.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Zorko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-13 18:08:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77744</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
