<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77794"><dc:title>Rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem oblik krvnih sledi</dc:title><dc:creator>Munih,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Praček,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>preiskovanje krvnih sledi</dc:subject><dc:subject>dokumentiranje oblik krvnih madežev</dc:subject><dc:subject>analiza oblik krvnih sledi</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija kaznivega dejanja</dc:subject><dc:description>Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.</dc:description><dc:publisher>[N. Munih]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 09:38:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
