<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78058"><dc:title>Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminiranih zemljin s šibkimi kislinami</dc:title><dc:creator>Poljšak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Marjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kontaminirana zemljina</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>remediacija zemlje</dc:subject><dc:subject>kisline</dc:subject><dc:subject>šibke kisline</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljena študija o težkih kovinah, njihovih lastnostih, vplivu na okolje. Predstavljeni so predvsem načini odstranjevanja težkih kovin iz kontaminiranih zemljin. Med vsemi načini odstranjevanja je podrobneje predstavljeno pranje tal s šibkimi kislinami, ki lahko poteka po ex situ in in situ metodi. Kisline vplivajo na težke kovine tako, da jim povečajo mobilnost ter učinkovitost spiranja kovin s tal. Izveden je bil poizkus odstranjevanja cinka in kadmija s klorovodikovo kislino, pri katerem smo rezultate primerjali z rezultati odstranjevanja s citronsko kislino iz strokovnih člankov. Ugotovili smo, da je pranje tal s šibko kislino bolj učinkovita, saj je učinek ekstrakcije večji in manjša je možnost sekundarnega onesnaženja. Naredila sem tudi analizo raziskav o onesnaženosti tal s težkimi kovinami v Sloveniji med leti 2004 in 2008, katera je pokazala da Slovenija v večini ni onesnažena s težkimi kovinami, prisotne so le na lokacijah, kjer se je nekoč izvajala rudniško-topilniška dejavnost.</dc:description><dc:publisher>[M. Poljšak]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-13 10:53:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
