Učenje in razvoj človeških virov v organizacijiŽeleznik, Tjaša (Avtor) Treven, Sonja (Mentor) razvojučenjeučeča se organizacijaznanjeorganizacijsko učenjeV prvem poglavju smo na kratko opredelili in opisali namen ter temo magistrskega dela. Prav tako smo v tem poglavju opredelili tudi cilje, hipoteze in predvidene metode raziskovanja. Hkrati pa smo določili določene predpostavke, omejitve in opredelili problem teme magistrskega dela. V drugem poglavju smo se odločili, da najprej opredelimo učenje, ki nas spremlja povsod v življenju. Opredelili smo različne definicije učenja in hkrati poudarili kako pomembno je dejansko učenje, ki poteka tudi zunaj organizacij. Pri tem pa nismo pozabili na tako imenovano vseživljenjsko učenje, ki nas spremlja že od rojstva. Ker se naša tema navezuje na učenje in razvoj človeških virov v organizaciji, smo učenje opredelili tudi na ravni organizacije. Tako smo se v tretjem poglavju poglobili v temo organizacijskega učenja. Pri tem smo predstavili videnja in definicije različnih avtorjev ter dali poudarek na sistematičnem učenju. V tem poglavju smo se osredotočili tudi na sam »produkt« učenja, in sicer je to znanje, ki smo ga podkrepili z različnimi definicijami in opisom različnih vrst znanja. Ker smo se v prvih poglavjih navezovali na učenje, smo v četrtem poglavju nadaljevali s tako imenovano učečo se organizacijo. Opisali smo njen razvoj in pomen, ki ga ima v sodobnem svetu. Hkrati smo predstavili značilnosti učeče se organizacije in razlike, ki se pojavljajo med učečo se organizacijo ter tradicionalno organizacijo. Za zaključek poglavja pa smo opredelili tako imenovan model Future-O. Sledilo je peto poglavje, v katerem smo podrobneje raziskali razvoj človeških virov v organizaciji. Osredotočili smo se na metode in pristope razvoja človeških virov v organizaciji. Opredelili smo osebni razvoj in dejavnosti razvoja. Pri tem smo dali velik poudarek na samo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih oziroma človeških virov. Predstavili smo tudi vpliv organizacijskih značilnosti na razvoj človeških virov in hkrati za zaključek na kratko omenili program razvoja človeških virov v mednarodnih organizacijah. V zadnjem šestem poglavju smo z argumenti potrdili ali ovrgli zapisane hipoteze. Za te argumente smo uporabili primere tujih raziskav, ki so bile podkrepljene z različnimi definicijami.[T. Železnik]20202020-10-22 13:17:08Magistrsko delo/naloga78094sl