<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78226"><dc:title>Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni</dc:title><dc:creator>Krčovnik,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kronične nenalezljive bolezni</dc:subject><dc:subject>opolnomočenje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>merjenje opolnomočenja</dc:subject><dc:subject>samooskrba.</dc:subject><dc:description>Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. 
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p &lt; 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p &lt; 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.</dc:description><dc:publisher>[P. Krčovnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-19 20:59:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78226</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
