<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78460"><dc:title>Vključevanje učencev v formativno spremljanje znanja pri pouku kemije</dc:title><dc:creator>Feužer,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Nika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>formativno spremljanje</dc:subject><dc:subject>pouk kemije</dc:subject><dc:subject>odnos učencev do lastnega učenja</dc:subject><dc:subject>aktivnost učencev</dc:subject><dc:subject>elementi formativnega spremljanja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo formativno spremljanje kot sodoben pristop k poučevanju in učenju. Posebno pozornost namenimo formativnemu spremljanju pri pouku kemije in predstavimo izkušnje dveh učiteljic Osnovne šole Brinje in Osnovne šole Neznanih talcev. Namen magistrskega dela je raziskati, kako in v kolikšni meri so učenci vključeni v pouk formativnega spremljanja ter kakšen odnos imajo do takšnega načina poučevanja. S predhodno oblikovanim instrumentarijem za spremljanje pouka analiziramo vključenost učencev pri oblikovanju kriterijev uspešnosti ter njihovo sodelovanje v času skupinskega dela. Za namen raziskave smo pripravili štiri preizkuse znanja iz tematskih sklopov Kemija je svet snovi in Kemijske reakcije. Raziskavo smo opravili na vzorcu 46 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Z analizo rezultatov preverjanj znanj posameznih učencev smo ugotovili, da je svoje znanje ob koncu obravnavanega učnega sklopa nadgradilo enajst učencev (24 %), 13 učencev (28 %) je ohranjalo približno enak nivo znanja, 22 učencev (48 %) pa je pokazalo slabše znanje. Po individualnem pogovoru s skupno 24 učenci smo ugotovili, da so preverjanja znanja učencem sicer pomagala pri spremljanju lastnega napredka, vendar jih niso izkoristili za sprotno nadgradnjo znanja. 
Učenci so kot pozitivno stran formativnega spremljanja pouka izpostavili sprotna preverjanja znanja, učinkovite povratne informacije, najbolj pa so jim pri nadzorovanju lastnega napredka znanja pomagali zapisani kriteriji uspešnosti. Učiteljem svetujemo, da pred začetkom in med obravnavo novega sklopa snovi natančno opredelijo kriterije uspešnosti z vključenostjo učencev ter jim večkrat podajo povratno informacijo, saj učenci tako lažje gradijo na razumevanju snovi in spremljajo lasten napredek.</dc:description><dc:publisher>[J. Feužer]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-06 19:25:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78460</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>