<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78815"><dc:title>Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo</dc:title><dc:creator>Lužar,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar Krajnc,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>družba znanja</dc:subject><dc:subject>človeški kapital</dc:subject><dc:subject>teorija signaliziranja</dc:subject><dc:subject>teorija človeškega kapitala</dc:subject><dc:description>Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. 
Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.</dc:description><dc:publisher>[N. Lužar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-08 18:26:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78815</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
