<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78837"><dc:title>Kako koncept zelene organizacije prispeva k trajnostnemu razvoju</dc:title><dc:creator>Gaber,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočan,	Vojko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Management</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>zelena organizacija</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>zeleni management</dc:subject><dc:subject>zelena kultura.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo raziskovali pomen trajnostnega razvoja, koncepte povezane s tem in kako lahko koncept zelene organizacije prispeva k razvoju trajnostno usmerjene organizacije. 
Raziskali smo različne primere konceptov, modelov in v emiričnem delu primerjali stopnje »zelenosti« v tujih in slovenski organizacijah. Za analizo smo izbrali krterije in ustvarili lestvico za lažjo primerjavo podatkov v organizacijah. Kriterije smo izbrali glede na vire, ki so nam javno dostopni iz spletnih strani in fizičnih virov. Namen magistrske naloge je bi preučiti domačo in tujo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo zelenosti v izbranih podjetjih. S tem želimo prikazati in približati trajnostne in zelene model organizacijam. In jim tudi dokazati, da s tem pridobijo dodano vrednost.  
Izraz "zeleno" različnim ljudem pomeni različne stvari. Toda na splošno zeleno pomeni sprejemanje zavestnih in trajnostnih odločitev, ki nam pomagajo zmanjšati, rešiti in na novo uporabiti naravne vire in okolje. Obstaja veliko načinov, kako postati zeleni, vendar še to trenutno ni dovolj velik problem, da bi organizacije dajale pomen na trajnost in zelenost, dokler ne bo prišlo do globalnega pomanjkanja virov, kar pa se že dogaja.
V empiričnem delu smo preučili vire o izbranih organizacijah, njihove spletne strani, poročila in podobno, ter izvedli analiza glede na izbrane kriterije. Za analizo smo uporabili primerjalno metodo in primerjali tuje podjetje z domačim. Kriterije smo izbrali glede na teoretične ugotovitve o zeleni organizaciji in glede na njihvo relevantnost v danih primerih. Definirali smo njihovo zeleno strategijo, okoljske cilje, kulturo zaposlenih, tveganja in njihove investicije v zelenost in trajnostni razvoj.
Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela n trajnosti in zelenosti, ampak je še tu vedn v ospredju digitalizacija, saj ne dosegajo potrebne ravni (večje organizacije), da sodelujejo na mednarodnem trgu. Glavna naloga organizacij je, da dobro uvedejo zelene koncepte in iščejo rešitve na tem spektru za bolj dolgotrajno in trajnostno poslovanje. Pri tem ne smejo kot temelj uporabiti temeljito analizo njihovih rednosti, saj jim bo to pomagalo pri uvedbi. Pri tem ne smejo pozabiti n zaposlene in druge deležnike, saj se lahko z prenosom dobrih praks zelenost posredno širi tudi dalje, na njihova osebna življenja. In to je pravi pomen zelene organizacije, da širi svoj vpliv dalje na zunanje okolje in pripomore do sprememb za boljšo prihodnost.</dc:description><dc:publisher>N. Gaber</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-11 12:55:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78837</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
