<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79025"><dc:title>Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje</dc:title><dc:creator>Hudobivnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Gregor Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levstek,	Meta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>amonijev dušik</dc:subject><dc:subject>čistilna naprava</dc:subject><dc:subject>deamonifikacija</dc:subject><dc:subject>nitratni dušik</dc:subject><dc:subject>nitriticija</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo  potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase.  V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja  in optimizacije procesa.</dc:description><dc:publisher>[Š. Hudobivnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-19 16:14:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>