<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79080"><dc:title>Odnos in ovire študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela</dc:title><dc:creator>Romih,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrbnjak,	Dominika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>raziskovanje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>prepreke</dc:subject><dc:description>Uvod: Raziskovanje v zdravstveni negi predstavlja vodilo klinične prakse za kakovostno in varno oskrbo pacientov. Raziskave kažejo, da imajo študenti pozitiven odnos do raziskovanja, vendar pa se pri tem srečujejo s številnimi ovirami. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos in zaznavanje ovir študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela.
Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnima vprašalnikoma na priložnostnem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 219). Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo opisne ter sklepne statistike. 
Rezultati: V povprečju je imelo 80 % anketiranih študentov pozitiven odnos do raziskovanja (M = 136,93; SD = 30,88; p &lt; 0,001). Ugotovljena je bila statistično značilna razlika v odnosu do raziskovanja glede na letnik (p &lt; 0,001) in stopnjo študija (p &lt; 0,001). Kot največjo oviro v raziskovanju so študenti ocenili kompleksnost raziskovalnega procesa (M = 3,95; SD = 0,68) ter okoljske ovire (M = 3,53; SD = 0,59). Razlik v zaznavanju ovir glede na prejšnje izkušnje z raziskovalnim delom ni bilo ugotovljenih (p = 0,098). Potrjena pa je bila negativna statistično značilna povezava med odnosom do raziskovanja in zaznavanjem ovir v raziskovanju (rs(219) = -0,554, p &lt; 0,001). 
Razprava in sklep: Pozitiven odnos do raziskovanja je pomemben element uporabe na dokazih utemeljene zdravstvene nege v kliničnem okolju. Odnos do raziskovanja med študenti je treba ohranjati in nadgrajevati, pri tem pa študente opremiti z znanjem in veščinami za uspešno odpravo ovir pri raziskovanju.</dc:description><dc:publisher>[G. Romih]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-01 23:13:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
