<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79221"><dc:title>Sporazum o priznanju krivde</dc:title><dc:creator>Starc,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>sporazum o priznanju krivde</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:subject>Republika Slovenija</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:description>Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca.
Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K.
V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice.
V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.</dc:description><dc:publisher>[M. Starc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-27 13:11:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
