<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79357"><dc:title>Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo</dc:title><dc:creator>Kopušar,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Vanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>informacijska varnost</dc:subject><dc:subject>Likertova lestvica</dc:subject><dc:subject>varnostnomotivacijska teorija</dc:subject><dc:subject>pametni telefon</dc:subject><dc:description>Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.</dc:description><dc:publisher>[G. Kopušar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-16 18:24:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79357</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
