Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnostiGrum, Samo (Avtor) Koren, Božidar (Mentor) obveščevalna dejavnostobveščevalne službeinformacijevohunikriptografijaoperacija "Rubikon"diplomske nalogeŽe od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.« To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati. Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika. Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.[S. Grum]20212021-06-22 20:54:12Diplomsko delo/naloga79393sl