Možnosti zmanjšanja količin odpadne hrane v šolskih kuhinjahČebulj, Ana (Avtor) Senegačnik, Marjan (Mentor) zavržena hranaukrepinegativne poslediceneprimerno načrtovanjeDiplomsko delo obravnava tematiko zavržene hrane po svetu in v Sloveniji, razloge in posledice tovrstnega ravnanja. Zanimalo nas je tudi, s katerimi ukrepi bi količino odpadne hrane v šolah lahko zmanjšali. Ugotovili smo, da posamezniki nimamo ustreznega odnosa do hrane, saj letno zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. Razlogi za to so različni, v največji meri pa v gospodinjstvih k temu prispevata neprimerno načrtovanje in nakupi prevelikih količin hrane. V šolah pa je glavni dejavnik ta, da dijakom ponujena hrana ne ugaja. Zaradi tega se vsako leto zavrže veliko hrane, kar ima negativen vpliv na okolje (npr. sproščanje metana in manjša biotska raznolikost). Ob preučevanju literature smo opravili tudi intervju z vodstvom Biotehniškega centra Naklo in ugotovili, da se vedenje dijakov sklada z ugotovitvami raziskav, ki kažejo na to, da dijaki v večji meri hrano zavržejo zato, ker jim ni všeč. Poleg vzrokov smo poiskali tudi ukrepe, s katerimi bi tovrstno vedenje v prihodnje lahko preprečili. Na šolski ravni bi dijake vključili v izbiro ponudbe hrane in upoštevali njihove želje pri pripravi ali naročanju malic. Na individualni ravni pa bi moral vsak posameznik premisliti, katero hrano mora kupiti, in narediti načrt priprave obrokov. Prav tako bi morali ozavestiti, kaj storiti s hitro pokvarljivo hrano, in s tem pripomoči k manjšim količinam odpadne hrane. V prihodnje bi bilo smiselno urediti tudi zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala prodajo določenih izdelkov nepopolne oblike in uvedla strožji nadzor nad ločevanjem odpadkov.20212021-07-27 11:05:39Diplomsko delo/naloga79593sl