<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79596"><dc:title>Deanonimizacija uporabnikov temnega spleta</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>splet</dc:subject><dc:subject>temni splet</dc:subject><dc:subject>anonimnost</dc:subject><dc:subject>uporabniki</dc:subject><dc:subject>deanonimizacija</dc:subject><dc:description>V času, kjer je meja med zasebno in javno uporabo spleta vse bolj zabrisana, večina ljudi še vedno misli, da so na voljo le klasični brskalniki in da lahko z njimi dostopamo do vseh informacij na širokem spletu. V resnici pa slednji prostor predstavlja precej majhen delež, ki ga imenujemo površinski oziroma vidni splet. Pod njim se nahaja veliko bolj obsežna plast, imenovana globoki splet, še globje pa se nahaja temni splet, do katerega lahko dostopamo izključno z uporabo posebne programske opreme, ki nam omogoča anonimnost. 

V dani diplomski nalogi smo torej opisali temni splet, raziskovali njegovo anonimno uporabo in skušali ugotoviti teoretične razloge za njegov nadaljnji obstoj oziroma ukinitev. Raziskovalni problem, iz katerega smo izhajali, tako predstavlja deanonimizacija uporabnikov temnega spleta, kateri danes večini uporabnikov predstavlja še zadnji prostor, ki jim nudi anonimno uporabo spleta. Ker večji del populacije temnega spleta sploh ne pozna, oziroma ga povezuje le z ilegalnimi dejavnostmi, je bilo pomembno vodilo te naloge prikazati tudi več namenov uporabe temnega spleta, hkrati pa poiskati ključne razloge za upor proti vse bolj pogosti deanonimizaciji uporabnika. Menimo torej, da so za nalogo, ki raziskuje perečo deanonimizacijo, ključni tako njeni protiargumenti, kot tudi koristna oziroma pozitivna plat prekinitve anonimne uporabe (temnega) spleta.

 Ugotovitev smo v prvi fazi pridobili na podlagi raziskovanja različnih vrst uporabnikov temnega spleta, opisa anonimizacijskih orodij, navedbe razlogov za ohranjanje anonimnosti, hkrati pa tudi z iskanjem prednosti in načina vzpostavitve deanonimizacije in delne identifikacije uporabnikov. Praktični del naloge je potekal na podlagi analize intervjuja s tremi rednimi uporabniki temnega spleta, katere smo povpraševali o ključnih razlogih za uporabo, uporabniških izkušnjah in njihovem mnenju o anonimnosti kot taki. Na koncu je sledila razprava, v kateri smo primerjali ugotovitve teorije in konkretne uporabniške izkušnje.</dc:description><dc:publisher>[M. Krajnc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-28 15:52:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79596</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>