<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79620"><dc:title>Vpliv mikrokreditov na  revščino</dc:title><dc:creator>Turk,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mikrokrediti</dc:subject><dc:subject>mikrofinance</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>mikrofinančne institucije</dc:subject><dc:subject>dohodek</dc:subject><dc:description>Revščina ter dejavniki, ki na le-to vplivajo so v zadnjih desetletjih tako v ekonomiji, kot tudi v drugih vedah pridobili veliko pozornosti. V diplomskem delu smo preko pregleda empirične evidence o vplivih mikrokreditov na revščino skušali ugotoviti, ali lahko posojanje majhnih vsot finančnih sredstev revnim uvrstimo med pomembnejše dejavnike znižanja stopnje revščine, ki smo ga zabeležili v zadnjih desetletjih. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na razloge za pojav mikrokreditov, torej dejavnike, ki ustvarjajo potrebo po aktivnem upravljanju finančnih sredstev ter dejavnike, ki revnim posameznikom in gospodinjstvom onemogočajo dostop do formalnih bančnih storitev ter produktov. Nato smo na podlagi raziskav iz Bangladeša ter Indije, dveh držav z največjim mikrofinančnim sektorjem, skušali ugotoviti ali imajo mikrokrediti pozitiven vpliv na revščino, oziroma posamezne dimenzije revščine in tako revnim posameznikom ter gospodinjstvom  pomagajo pri izstopu iz le-te. Ugotovili smo, da so vplivi mikrokreditov na revščino večinoma majhni in zanemarljivi, zato smo se v zaključku osredotočili tudi na morebitne dejavnike, ki bi lahko bili razlog za omejen pomen mikrokreditov pri zniževanju stopnje revščine.</dc:description><dc:publisher>T. Turk</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-03 09:35:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79620</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
