Ovadba o kaznivem dejanju kot podlaga za pričetek predkazenskega postopkaVrevc, Katja (Avtor) Žaberl, Miroslav (Mentor) diplomske nalogekazenska ovadbanotitia criminispredkazenski postopekpolicijadržavni tožilecV zaključnem delu smo s področja kazensko procesnega prava natančneje preučili institut kazenske ovadbe in prve zaznave kaznivega dejanja oziroma notitia criminis. Naredili smo pregled zakonske ureditve in povedali, katere vrste kazenskih ovadb poznamo ter kakšne so dolžnosti podajanja le-teh. Za lažje razumevanje kako stvari potekajo v praksi, pa smo preučili tudi pet sodnih judikatov, ki natančneje opredeljujejo sodno prakso glede podajanja kazenskih ovadb. V sklopu kazenske ovadbe in notitia criminis smo del pozornosti namenili tudi predkazenskemu postopku in problematikam, s katerimi se srečujemo, ko poskušamo definirati začetek le-tega. Kratek pregled literature nam pokaže, da si avtorji v svojih definicijah začetka predkazenskega postopka nasprotujejo, Zakon o kazenskem postopku pa ne razčisti ničesar, saj je tudi v svojih definicijah kazenske ovadbe pomanjkljiv. Poznamo par fragmentih določb, ki urejajo kazensko ovadbo, vendar o prvi zaznavi kaznivega dejanja ne najdemo ničesar. Predkazenski postopek s svojo dejavnostjo izvajajo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Ti trije glavni subjekti z zakonsko določenimi pooblastili tekom predkazenskega postopka lahko temeljito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Policija je državni organ preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki najpogosteje prejme kazensko ovadbo. Načeloma so jo dolžni takoj posredovati državnemu tožilcu, ki kot organ pregona oziroma dominus litis nadzoruje in usmerja delovanje policije. Preverili pa smo tudi, kako je področje prve informacije o zaznavi kaznivega dejanja urejeno v Nemčiji in na Hrvaškem.[K. Vrevc]20212021-08-14 16:49:24Diplomsko delo/naloga79732sl