<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80082"><dc:title>Primerjava mlečnosti  prvesnic črnobele pasme  glede na izvor</dc:title><dc:creator>Vocovnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krave molznice</dc:subject><dc:subject>črnobela pasma</dc:subject><dc:subject>prireja mleka</dc:subject><dc:subject>proizvodne lastnosti</dc:subject><dc:description>Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P &lt; 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-29 19:31:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80082</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
