<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80178"><dc:title>Razvoj in validacija kolorimetričnega senzorskega receptorja za zaznavanje kvarjenja živil</dc:title><dc:creator>Žafran,	Marcel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Finšgar,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mastnak,	Tinkara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolorimetrični senzorski receptorji</dc:subject><dc:subject>zaznavanje kvarjenja živil</dc:subject><dc:subject>amonijak</dc:subject><dc:subject>celokupni hlapni bazični dušik</dc:subject><dc:subject>kolorimetrična detekcija</dc:subject><dc:subject>RGB-analiza</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja začetno področje raziskav in razvoja novih kolorimetričnih senzorskih receptorjev (KSR) za zaznavanje amonijaka (NH3), ki bi jih lahko vključili v pametno embalažo za živila. NH3 je namreč pomemben analit, z merjenjem katerega lahko ovrednotimo svežost in varnost nekaterih živilskih proizvodov, predvsem mišične hrane. 
KSR smo pripravili tako, da smo ekstrakt vijoličnega korenja raztopili v polimeru etil celuloza in tako pripravljeno raztopino s premazovalnikom z nožem nanesli na PET-folijo. Ves material, ki smo ga uporabili za pripravo opisanih KSR, je združljiv z živili.
Za kvantitativno ovrednotenje barvnih sprememb smo uporabili tehniko vzorčenja iz nezapolnjenega prostora nad vzorcem in kolorimetrično detekcijo izvedli s pametnim telefonom. KSR smo izpostavili različnim koncentracijam NH3, pri čemer je prišlo do vidnih barvnih sprememb, ki smo jih ovrednotili z brezplačno aplikacijo Color Grab in RGB analizo. Barvne spremembe smo lahko s prostim očesom zaznali že pri koncentraciji 1,35 mg/L. 
Uporaba KSR v pakirani (pametni) embalaži bi lahko uporabnikom omogočila enostavno odčitavanje barvnih sprememb na njihovih mobilnih napravah, s čimer bi pridobili informacije o dejanskem stanju živil. Slednje je bistveno za podaljšanje njihovega roka trajanja in predstavlja eno izmed rešitev velikega globalnega izziva – ogromne količine zavržene hrane, ki zaradi rasti svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, postaja vedno bolj pereč problem.</dc:description><dc:publisher>[M. Žafran]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-31 22:55:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
