<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80188"><dc:title>Predmet šport v času šole na  daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Širovnik,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matejek,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predmet šport</dc:subject><dc:subject>šola na daljavo</dc:subject><dc:subject>izobraževanje na daljavo</dc:subject><dc:subject>vloga učitelja</dc:subject><dc:subject>posebnosti in težave šole na daljavo</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine.  Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.</dc:description><dc:publisher>[A. Širovnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-01 11:23:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80188</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
