Palestinsko vprašanje v kontekstu jugoslovanske zunanje politikeBreznik, Jerneja (Avtor) Potočnik, Dragan (Mentor) Bližnji vzhodPalestinaIzraelpalestinski konfliktJugoslavijaPalestinsko krizno žarišče predstavlja eno najdlje trajajočih kriznih žarišč sodobne zgodovine. Judovsko-arabski spor, ki ga je zaznamovalo trčenje dveh nacionalizmov med 19. in 20. stoletjem, je od ustanovitve izraelske države leta 1948 prerasel v konflikt svetovnih razsežnosti. Britanska mandatna oblast, ki je v Palestini nastopila po prvi svetovni vojni in se obdržala do leta 1948, je v regiji prvotno varovala lastne strateške interese in se izkazala za neuspešnega mediatorja pri naraščajočih napetostih med Judi in Arabci. Po umiku britanskih mandatnih oblasti so vprašanje Palestine prevzeli Združeni narodi, ki so se v okviru posebne komisije UNSCOP s palestinskim vprašanjem ukvarjali od leta 1947. V poročilu UNSCOP-a sta bili predvideni dve rešitvi: delitev Palestine na dve državi in federativna ureditev. Jugoslavija, ki se je takrat že počasi uveljavljala na mednarodnem prizorišču, je zagovarjala slednjo, kar pa se ni uresničilo. Jugoslavija je pri reševanju palestinske problematike v okviru Gibanja neuvrščenih odigrala ključno vlogo. Po sporu z Informbirojem je pričela z lastno zunanjepolitično usmeritvijo, ki se je odražala predvsem pri reševanju palestinsko-izraelskega vprašanja.[J. Breznik]20212021-09-06 16:41:55Magistrsko delo/naloga80297sl